Forumi Horizont Gjithsej 70 faqe: « 1 [2] 3 4 5 6 7 8 9 10 11 » ... E fundit »
Trego 70 mesazhet nė njė faqe tė vetme

Forumi Horizont (http://www.forumihorizont.com/index.php3)
- Historiku i studimeve gjeologjike (i detajuar) (http://www.forumihorizont.com/forumdisplay.php3?forumid=153)
-- 3.III. Kėrkimet dhe Punimet Gjeologjike tė kryera nga shteti Shqiptar (1945-2000) (http://www.forumihorizont.com/showthread.php3?threadid=752)


Postuar nga Fajtori datė 11 Prill 2003 - 04:06:

2. Ardhja e ekspeditės sovjetike e tė shteve tė tjerė

Nė fillim tė muajit mars 1950 njė delegacion i Ministrisė sė Industrisė sė Shqipėrisė, i kryesuar nga zv. ministri Xhafer Spahiu, shkoi nė Moskė (BRSS) dhe zhvilloi bisedime nė Ministrinė e Gjeologjisė, nė Ministrinė e Industrisė sė Naftės, dhe nė Ministrinė e Industrisė Metalurgjike tė BRSS, pėr dėrgimin nė Shqipėri tė ekspeditave gjeologjike sovjetike pėr kėrkimin dhe vlersimin e gjendjes sė mineraleve tė ndryshėm si tė naftės, bitumit, bakrit, kromit, hekur – nikelit etj.
Si rezultat i kėtyre bisedimeve u nėnshkruan tri marrėveshje mė datė 4 mars 1950 midis Ministrisė sė Industrisė sė Shqipėrisė dhe Ministrisė sė Gjeologjisė tė B.S., mė datė 8 mars 1950 midis Ministrisė sė Industrisė sė Shqipėrisė dhe Ministrisė sė Industrisė sė Naftės tė B.S., dhe mė datė 10 mars 1950 midis Ministrisė sė Industrisė sė Shqipėrisė dhe Ministrisė e Industrisė Metalurgjike tė B.S.
Nė zbatim tė kėtyre marrėveshjeve nė muajin qershor 1950 erdhėn nė Shqipėri: Ekspedita gjeologjike e Naftės me kryetar Z. A. Mishunina, nė pėrbėrje tė sė cilės ishin 5 ekipe gjeologjike: ai i studimeve regjionale, ai kantieral, ai i kėrkimit me itinerare, ekipi i gravimetrisė dhe ekipi i elektrometrisė; nė vitin 1952 kėto u zgjeruan me ekipe tė tjerė si tė rilevimeve gjeologjike, tė sizmometrisė, tė gjeokimisė dhe tė kėrkimit tė bitumit.
Ekspedita gjeologjike koplekse e Ministrisė sė Gjeologjisė tė B.S. me kryetar G. N. Fokin nė pėrbėrje tė sė cilės nė fillim punonin 5 ekipe gjeologjike: 2 ekipe pėr kėrkimin e vlersimin e vendburimeve tė qymyrit, 2 ekipe pėr rilevimet gjeologjike nė rajonet bakėrmbajtės dhe njė ekip pėr kėrkimin e vendburimeve dhe shfaqjeve minerale tė bakrit, hekur – nikelit etj; mė pas kėto u zgjeuan me ekipe pėr kėrkimin edhe tė mineraleve tė tjera.
Ekspedita gjeologjike Nr. 150 e Ministrisė sė Metalurgjisė tė B.S. me kryetar M.J. Malcev erdhi pak mė vonė, dhe nė muajin shtator 1950 filloi punimet e kėrkim – zbulimit pėr krom nė Bulqizė. Nė vitin 1952 ajo e zgjeroi veprimtarinė edhe pėr kėrkim – zbulimin e bakrit nė Rubik dhe Derven. Pas largimit tė M.J. Malcev nė vitin 1952 kryetar ekspedite ka qenė K. Sevastianov.
Siē u pėrmend njė ekip gjeologjik i ekspeditės sė naftės u mor me studime kantierale me qellim rekomandimin e zbulimit te metejshem dhe llogaritjen e rezervave te naftes ne vendburimet ekzistuese Patos e Kuēove dhe te bitumit Selenice, te cilat u kryen nga P.I.Millaushkin dhe qe i ka pėrshkruan nė raportin “Neftepromisllovie plloshēadi Kuēovo i Patos i asfaltovoe mestorozhdenia Selenica” Leningrad 1951; ekipi tjetėr bėri kėrkime me itinerary gjeologjik nė shkallen 1:100 000 pėr studimin e stratigrafisė tė depozitimeve terciere tė Ultesirės Pranadriatike dhe gjetjen e strukturave tė favorshme pėr vendosjen e rilevimeve gjeologjike e tė shpimeve strukturore, tė kryer nga A.G. Manuilenko dhe F.I. Romanov dhe qė i kanė paraqitur nė “Marshrutnie geologiceskie isledovanija v severnoj i juzhnoj ēasti Priadriatiēeskoj vpadini Narodnoj Respubliki Albanii” Leningrad 1951; studimet tematike pėr grumbullimin e pėrgjithėsimin e tė dhėnave mbi ndėrtimin gjeologjik dhe naftėmbajtjen e rajoneve tė Ultesirės Pranadriatike, pėr tė sqaruar pėrspektivėn dhe radhėn e kėrkim-zbulimit, u kryen nga vete Z.A. Mishunina dhe E.N. Ivanova. Kėto punime u shoqėruan me studimet gravimetrike tė drejtuara nga L.A. Jurkova, e cila rezultatet i ka paraqitur ne raportin “Otēet o rezultatah rabot gravimetriēeskoj parti 3/60 na teritori N.R.Albanii v. 1950-1951 gg" Moskva 1952; dhe ato elektrometrike te drejtuara nga I.A.Baranov te pershkruar ne raportet “Predvaritelnih otēet o gravimetriēeskih i elektrorazvedoēnih rabota na teritori NR Albani za 1950 g” Moskva 1950, (ky raport eshte shkruar bashke me L.A.Jurkova); “Otēet o rabote elektrorazvedoēnoj partii 30/50 na teritori N.R.Albanii v g. 1950-1951” Moskva 1951; “Otēet o rabote elektrometriēeskoj partii 11/52 na teritori NR Albanii v 1952 g" Moskva 1953.
Ne vitet 1951-1952 ne vendburimet e naftes Kuēove e Patos kane punuar per zbulimin e metejshem dhe perpunimin e ketyre vendburimeve gjeologet sovjetik A.G. Burdzhanadze dhe A.G. Llalliev. I pari rezultatet i ka paraqitur nė studimet “Obshie itogi izuēenosti neftjanih resursov Albanskoj NR i pllan geollogo-poiskovih i isledovatelskih rabot na neft v. 1952 god” 1951, dhe nė “Kratkij obzor geologiceskih rezultatov po razvedki i razrabotki neftjanih mestorozhdeni Albanii za 1951 god i zadaēi 1952 goda i posledujushēih godov” 1952. Kurse A.G. Llalliev dhe tekniku shqiptar A. Papa kanė pėrpiluar “Hartėn strukturale tė vendburimit tė naftės Patos” 1952. A. Papa ka shkrojtur edhe artikullin “Mbi kategorizimin e puseve tė thellė pėr kėrkimet e naftės” Miniera Nr. 1 1953.
Nė vitet 1952-1954 ekspedita e naftės vazhdoi studimet tematiko regjionale pėr sqarimin nė tėrėsi tė ndėrtimit gjeologjik dhe perspektivėn naftėmbajtėse tė Shqipėrisė. Kėto studime u shoqėruan me rilevime gjeologjike nė shkallėt 1:50 000, 1:25 000 dhe 1:10 000 qė janė bėrė nė Ardenicė, Roskovec e Frakull-Krapės nga S.L.Bizova, rezultatet e tė cilave i ka pėrshkruar nė “Geologiēeskoe stroenie strukturi Ardenica i uēastka Roskovec, v svjazi s neftenosnostju etogo rajona” Leningrad 1953; “Geologiēeskoe stroenie uēastka Frakull i Kraps v svjazi s neftenosnostju etogo rajona” Leningrad 1954. Nė Lushnjė-Karabunare e Murriz-Pekisht rilevimi gjeologjik 1:50000 ėshtė kryer nga E.A. Shantar, i cili i ka paraqitur nė “Geologiēeskoe stroenie Karbunara –Lushenskoj strukturi i Murriz-Pekishtinskoj pollosi v svjazi s neftenosnostju etogo rajona” Leningrad 1953. Kurse nė vitin 1954 S.V. Egupov nė monoklinalin e Murriz-Pekishtit ka bėrė rilevimin gjeologjik nė shkallėn 1:10000, duke e pasqyruar nė “Geologiēeskoe stroenic i perspektivi neftenosnosti Murrizi-Pekishtinskoj monoklinali” Leningrad 1955. Nė rajonet e vendburimeve Kuēovė e Patos rilevimet gjeologjik nė shkallėn 1:25000 u janė bėrė nga V.N.Vinjukov, i cili i pėrshkroi nė raportet gjeologjik “Geologiēesko stroenie i neftenosnostju rajona mestorozhdenija g. Stalin v NR Albanii” Leningrad 1955; “Geologiceskoe stroenie i neftenosnostju rajona mestorozhdenija Patos v NR Albanii” Leningrad 1955. Nė vitin 1954 MN Rozanov dhe S.S.Drozdov nė rajonin Marrak-Llixha Elbasan kane bere rilevimin gjeologjik ne shkallen 1:25000 dhe i kanė paraqitur nė “Geologiceskoe stroenie i neftegazonosnost uēastkov Marrakut i Llixha-Elbasan” Leningrad 1956. Ekipi gjeologjik i pėrbėrė nga M.P.Lisenkov, M.N.Koēetov dhe A.I.Kamishnikova u mor me zbulimin e pėrpunimin e vendburimeve tė naftės Kuēovė e Patos dhe llogaritjen e rezervave tė naftes tė kėtyre vendburimeve; rezultatet i kanė paraqitur nė “Podsēet zapasov nefti, projekti dorazvedki i dorazrabotki mestorozhdenii Patos i Stalina NR Albanii” Leningrad 1956, dhe M. Koēetov nė “Geollogiceskoe obosnovanie k zallozhenije gllubokoi poiskovoj skvaxhin nr. 601 na neftjanoj mestroroxhdenii Stalin” 1956.
Pėr herė tė parė nė vitin 1952 filloi pėrdorimi i studimeve sizmike nė Ultesirėn Pranadriatike, pėr studimin nė thellėsi tė ndėrtimit gjeologjik tė strukturave dhe rajoneve perspektiv per kerkimin e naftes; deri ne fund te vitit 1954 ato jane kryer nga G.P.Barishnikov dhe T.Biēoku; rezultatet e studimeve jane paraqitur nė “Otēet o rabote sejsmorazvedoēnoe partii N.10/52 na teritori NR Albanii” Moskva 1953; “Otēet o rabotah sejsmorazvedoēnoj partii N. 27/53 na teritorii NR Albanii v 1953 g” Moskva 1954; “Otēet o rabotah seismorazvedoēnoj partii N 27 na teritori NR Albanii v 1952-1954 gg” Tirane-Leningrad 1954.
Ne vitin 1953 studimet elektrometrike vazhduan ne Ultesiren Pranadriatike pėr studimin e strukturave tė ndryshme dhe ne rajonin e Selenicės pėr kėrkimin e trupave bituminoze qė janė kryer nga L.I.Margeviē dhe H.Topēiu dhe i kanė pasqyruar nė “Otēet o rezultatah rabot elektrorazvedoēnoj parti N. 28/53 na teritori NR Albanii” Vlorė 1954. Nė vitin 1954 ato janė kryer nga G.A. Karcev dhe H.Topēiu dhe janė paraqitur nė “Otēet o rezultatah rabot elektrorazvedoēnoj partii N.28/54 na teritori Narodnoj Respubliki Albanii v 1954 g” Leningrad 1955. Ndėrsa gjatė vitit 1955 janė bėnė nga K.D.Mitrofanov dhe H.Topēiu nė rrethin e Vlorės dhe rezultatet e tyre i kanė pėrshkruar nė “Otēet o rezultatah rabot elektrorazvedoēnoj partii na teritori Vlorskoj obllasti v 1955 g” Vlorė 1956.
Gjatė viteve 1952 dhe 1953 nė Ultėsirėn Pranadriatike u pėrdorėn studimet gjeokimike (rilevimi gazor), tė cilat janė bėrė pėrkatėsisht nga J.N.Egorov qė i ka pasqyruar nė “Otēet o rabote gazosemeēnoj parti Nr. 55/52 na teritori NR Albanii v 1952 g” Moskva 1953; dhe nga N.S. Ratushnjak “Otēet o rabote gazosemeēnoj parti na teritori NR Albanii v 1953 g” Moskva 1954.
Krahas punimeve tė tjera, pėr studimin e ndėrtimit gjeologjik tė strukturave tė veēanta dhe pėrgatitjen e tyre pėr shpim kėrkime tė thella, filloi pėrdorimi i shpimeve strukturor me thellėsi deri 650 m. Gjatė viteve 1954-1955 kėto janė bėrė nė Kuēovė-Pekisht e Frakull nėn drejtimin e O.N.Kutuzov, rezultatet e tė cilave i ka pėrshkruar nė “Geologiēeski otēet parti strukturnogo burenia na Kuēovė-Pekisht i Frakull” Vlorė 1956.
Pėr vendburimin e bitumit Selenicė V.V. Haritonenko disa rezultate i ka paraqitur nė artikullin “Mbi metodikėn e kėrkimit tė shtresave tė asfaltit tė Selenicės” Miniera Nr. 3, Tiranė 1952; ndėrsa nė vitin 1952, punimet nė minier; siē ėshtė pėrmendur i ka vazhduar L. Peza. J.V.Jakushkin dhe F. Prenjasi gjatė viteve 1953-1955 pėrveē kėrkim zbulimit kanė bėrė edhe zbulimin e detajuar me anė tė shpimeve tė cekėt, duke llogaritur edhe rezervat e bitumit. Rezultatet e punimeve janė paraqitur nė disa raporte dhe relacione si nė “Poiskovo razvedoēnie raboti na mestorozhdenie Seleniz” Leningrad 1953, “Predvaritelnij otēet za 1953 g” Selenice 1953, “Objasnitelnaja zapiska po podsēetu zapasov naturalnogo bituma na uēastke Kume – Murriz Selenice“, “Rekomendacii po prohodke razvedoēnik gornih virabotok na rudnika Selenica”, “Predvaritelnij otēet bitumnoj parti za 1954-1955” Selenice 1955, “Otēet po razvedke mestorozhdenia bitumov Selenica v NR. Albanii” Leningrad 1957. F. Prenjasi i ka pasqyruar edhe nė artikullin “Disa karakteristika gjeologo – litologjike nė vendburimin e bitumit tė Selenicės” Teknika Nr. 2 1957.
Ndėrsa me studimin e karakteristikave tė bitumit natyral janė marrė T.N. Meleanskaja dhe V.A. Uspenskij, tė cilėt i kanė pėrshkruar nė “Karakteristiki estestvenih bitumno projavlenij svjazanih s tretiēnim i mesozoiskimi otllozhenijami Albanii” Leningrad 1955.
Z.A. Mishunina nė pėrfundim tė studimeve disa vjeēare tė bėra nė Shqipėri, duke pėrdorur edhe rezultatet e rilevimeve gjeologjik tė bėra gjatė viteve 1950-1956, tė studimeve gjeofizike dhe tė punimeve tė tjera, si dhe materialeve tė E.Nowack e S.Zuber, pėrgatiti monografinė madhore mbi ndėrtimin gjeologjik dhe naftėmbajtjen e Shqiperisė qė shoqėrohet me njė numėr hartash, skemash dhe prerjesh gjeologjike, si dhe pėrpiloi hartėn gjeologjike tė Shqipėrisė nė shkallėn 1:200 000, pėr pėrdorim tė brendshėm nė industrinė e naftės, e cila u botua nė Leningrad mė 1957 me tirazh tė kufizuar (vetėm 50 kopje) bashkė me shėnimet sqaruese. Studimet e saja Z.A.Mishunina i ka pėrshkruar nė disa vepra “Geologiceskoe stroenie i perspektivi neftenosnosti Priadriatiēeskoj zoni i smezhnih rajonov NR Albanii” Leningrad 1951; “Geologiceskoe stroenie i neftenosnost NRA” Leningrad 1952; “Informacion i shkurtėr mbi kryerjen e punimeve tė ekspeditės gjeologjike tė naftės gjatė periudhės fushore tė vitit 1952” Tiranė 1952; “Nekotori bituminoznie porodi Albanii i soderzhanie v nih vanadija” Leningrad 1952; “Rekomendacii po bureniju gllubokih razvedoēnih na neft skvazhin” 1953 “Mesozoiskie otlozhenija Albanii v svjazi s voprosami neftenosnosti” Leningrad 1954; “Perspektivat e naftėmbajtjes industriale tė R P tė Shqipėrisė” Tiranė 1954; dhe nė monografinė voluminoze “Geologiēeskoe stroenie i neftenosnosti NR Albanii” Leningrad 1955-1956; “Geologiceskaja karta NR Albanii v mashtaba 1:200 000. Objasnitelnaja zapiska” Leningrad 1957; “Nekotori tipi gravitacionih deformacij v terigenom flish” Geologiceskij sbornik Nr.5, trudi VNIGRI, vip.163, Leningrad 1960, etj.
Doktore e Shkencave Z.A.Mishunina ka qenė gjeologe me bagazh teorik dhe pėrvojėtė madhe nė kėrkimet pėr naftė e gas; duke punuar nė Shqipėri, ndėr tė tjera ajo ka saktėsuar bazėn stratigrafike ekzistuese, ka bėrė interpretime tė teknikės regjionale duke ndėrtuar edhe hartėn regjionale tė Shqipėrisė nė shkallėn 1: ............... (1955), nė tė cilėn ka veēuar 5 zona tektonike: tė Korabit, tė Alpeve Shqiptare, tė Mirditės, tė Tomorrit dhe Ultėsirės Pranėadriatike, ka parashtrruar hipotezėn e naftės dytėsore nė depozitimet neogjenike, si dhe moshėn jurasike tė ofioliteve tė Shqipėrisė.
Ndėrsa E.N. Ivanova ka studiuar stratigrafinė e depozitimeve neogjenike dhe nė veēanti ato flishore tė zonės sė Tomorrit, si dhe ka bėrė hartografimin gjeologjik skematik nė shkallėn 1:50000 tė rajonit nė lindje tė Kuēovės, tė cilėt i ka paraqitur nė raportet “Stratigrafia neogenovih i verhnemellovih otllozhenij zoni Tomora v svjazi s neftenosnostju etoj obllasti” Leningrad 1953 dhe “Stratigrafija paleogenovih i verhnemellovih otllozhenij zoni Tomora (NR Albanii) v svjazi s neftenosnostju etoj obllasti” Leningrad 1955.
Me studimin e lidhjeve tė vanadiumit dhe nikelit me komponentėt e naftės nė depozitimet terciare tė Shqipėrisė ėshtė marrė P.I. Demenkova, rezultatet e tė cilave i ka paraqitur nė artikullin “Svjaz vandia i nikelja s komponentami neftej iz tretiēnih otllozhenija Albania” Geologiceskij sbornik N 2, Moskva 1956.
 Ekipet gjeologjike pėr kėrkimin e qymyreve tė drejtuar nga V.I.Baēalldin janė marrė me vlerėsimin, kėrkim-revizionimin, zbulimin e vendburimeve dhe shfaqjeve tė ndryshme tė qymyrit dhe kėrkim-zbulimin e vendburimit tė Priskės, rezultatet e tė cilave i ka pėrshkruar nė “Ugolnie mestorozhdenie Albanii. Dani po rezultatam geologo-revizionova obsledovanie i geologo-razvedoēnih rabota 1950-1951” Tirane 1951, “Bureugolnoj mestorozhdenia Priska v NR Albanie” Tirane 1953. Ekipi qė drejtohej nga A. N. Niēugovski gjate vitit 1950 ka bėrė kėrkim zbulimin e vendburimit tė qymyrit Memaliaj, dhe gjatė vitit 1951 tė vendburimit Kėrrabė, ku kanė punuar edhe A. T. Niēugovskaja dhe hidrogjeologu E. M. Bellih rezultatet e tyre i ka paraqitur nė “Burougolnie mestorozhdenia Memaliaj v NR Albanii” Tiranė 1951; dhe “Burougolnoe mestorozhdenia Krraba v NR Albanii” Tirane 1952. Me kėrkim zbulimin e vendburimit te qymyrit Galush ėshtė marrė A.P.Sollomon, i cili ka pasqyruar nė “Burougolnoe mestorozhdenie Galush” Tiranė 1954. Kurse A. N. Pupishev ka bėrė kėrkim rilevimin nė shkallėn 1:50000 nė pjesėn juglindore tė sinklinalit tė Tiranės, qė i pėrshkruan nė “Geologiceskoe stroenie i uglenosnost jugo-vostoēnoj ēasti Tiranskoj sinklinali” Tirane 1954. Gjatė viteve 1953-1955 Z. Ēeliku ka bėrė kėrkime pėr qymyr nė rajonin Ibė-Mushqeta-Pėllumbas.
Duke filluar nga fundi i vitit 1952 dhe deri me 1956 me zbulimin e vendburimit tė qymyrit Memaliaj ėshtė marrė ekspedita gjeologjike polake. Nė fillim kanė punuar gjeologėt K.Bolechowskiy, M.Panusja, dhe K.Sunderea, tė cilėt mė vonė u zėvendėsuan nga A.Rozkowski, R.Marek, T.Galkiewicz dhe Kostantinowicz. Rezultatet e punimeve i kanė paraqitur nė tre raporte gjeologjike tė shkruar nga M.Rogoz e A.Rozkowski “Predvaritelnij podēet geologiceskih zapasov mestorozhdenija burougolja bassejnov Memaliaj v NR Albanii”, Tiranė 1954; K. Bolechowskiy e A.Rozkowski “Geologiēeskaja dokumentacia IV – go shahtnogo polja mestorozhdenija burougolja Memaliaj” Katoėice 1957; dhe A. Rozkovski e T. Galkiewicz “Zbor wegle burnatnego Memaliaj v Albanskej R.L.” Katowice 30.4.1957.
 Ekspedita gjeologjike pėr kėrkim-zbulimin e mineralit tė kromit, e cila drejtohej nga M.J.Malcev gjatė viteve 1950-1952 ka bėrė vlerėsimin dhe kėrkimin e kromit nė vendburimin e Bulqizės; disa nga rezultatet e punimeve gjeologo-zbuluese Malcev i ka paraqitur nė “Kratkaja objasnitelnaja zapiska o geologorazvedoēnih rabotah za pervoj pollugodie 1951 goda po mestorozhdenia Bulēiza (Albania)” 1951; ndėrsa gjatė viteve 1952-1954 revizionimin e vendburimeve tė kromit dhe kėrkim zbulimin e vendburimit tė Bulqizės i kanė vazhduar Ju.G.Pollurenko dhe E.E. Pljusevishij dhe rezultatet i kanė paraqitur nė “Informacion i shkurtėr mbi revizionimin paraprak tė vendburimeve tė kromit nė R.P. tė Shqipėrisė” 1953, “Geologiēeskij otēet s podsēetom zapasov hromitovih rud po mestorozhdenia Bulēiza v NR Albanii za 1950-1953” Tirane 1954; dhe nė “Operativnij podsēet zapasov hromitovij po mestorozhdenia Bulēiza v NR Albanii” Tiranė 1955.
 Ekipet gjeologjike sovjetike pėr kėrkimin e mineralit tė bakrit nė fillim u morėn me kėrkim-rilevimin gjeologjik nė shkallėn 1:50000 tė rajonit Rubik-Derven-Velė pėr bakėr tė kryer nė vitin 1950 nga A.N.Neelov dhe tė paraqitur nė “Geologiēeskoe stroenie zapadnoj ēasti bassena reka Fandi v Narodnoj Respublike Albanii” Tiranė 1951; me kėrkim revizionimin e vendburimeve dhe shfaqjeve minerale tė bakrit nė rajonet Pukė, Rubik, Korēė, tė hekur-nikelit nė rajonet Librazhd-Pogradec dhe tė boksideve tė kryer gjatė viteve 1950-1951 nga P.M.Hromih dhe tė pėrshkruar nė “Mednorudnie mestorozhdenija rajona Puka, Rubik i Korēa” Tiranė 1951; “Zhelezorudnie i zhelezonikelja mestorozhdenie rajona Elbasan, Librazhd-Pogradec v NR Albania” Tiranė 1952; “Boksidovie mestorozhdenie v NR Albania” Tiranė 1952; tė kėrkim-rilevimit gjeologjik nė shkallėn 1:50000 nė rajonin e Rehovės (Korēė) tė bėrė gjatė viteve 1951-1953 nga E.A. Soboljev dhe V.F.Bul dhe tė pasqyruar nė “Geologiēeskoe stroenie rajona mestorozhdenia mjedi Rehova v okruge Korēa” Tiranė 1954. Gjate viteve 1952-1954 me zbulimin e detajuar tė vendburimit Rubik dhe tė kėrkim-revizionimit nė pjesėn perėndimore tė lumit Fand janė marrė K.N. Sevastianov, M.N. Eremina dhe B.Ja.Mamot, me zbulimin e vendburimit Derven E.N.Ēernovoj dhe V.N.Mezhonin, rezultatet e kėtyre punimeve janė paraqitur nė “Rezultati detalnoj razvedke mestorozhdenia medi Rubik i Derven i poiskovi-revizioni rabot zapadnoj ēast reki Fand v NR Albanii” Tiranė 1954, tė shkrojtur nga M.N.Eremina dhe K.N. Sevastianov.
Nė vitin 1953 Z.P. Makaroēkina ka bėrė punime elektrometrike eksperimentale nė vendburimin e Dervenit, tė cilat i ka pėrshkruar nė “Rezultati opitnih elektrorazvedoēnih rabot na mestorozhdenia Derven v NR Albanii” Tiranė 1953. Ndėrsa studimin e pasurimit tė xeherorėve tė hekurit e ka bėrė N.P.Titkov qė i ka pėrshkruar nė “Otēet isledovaniju obogatimost dvuh prob zheleznoj rude N.R. Albanii” Leningrad 1955.
 B.D. Babiēev gjatė vitit 1953 ka bėrė kėrkim vlerėsimin e shfaqjeve minerale tė hekur-manganit dhe tė polimetaleve, duke i pasqyruar nė “Rudoprojavlenia zhelezo-marganca i polimetalov v NR Albanii” Tirane 1954; kurse A.S. Pospellova ka bėrė kėrkime gjeologjike pėr argjila zjarrduruese dhe magnezite dhe i ka paraqitur nė “Geologo-poiskovie rabota na ogneupornie glini i magneziti v NR Albanii” Tiranė 1954.
Kėto ekspedita nė vitet e para vareshin nga Institucionet pėrkatese sovjetike, dhe disa prej tyre pėrpunimin e materialeve, shkrimin dhe mbrojtjen e raporteve gjeologjike i bėnin nė Moskė ose Leningrad. Nė kėtė kohė volumi fizik i punimeve minerare dhe i shpimeve ka qėnė i kufizuar dhe ėshtė punuar nė mėnyrė sezonale. Pėrveē gjeologėve nė ekspeditat qė merreshin me zbulimin, kanė punuar edhe specialiste shpimi .


  Gjithsej 70 faqe: « 1 [2] 3 4 5 6 7 8 9 10 11 » ... E fundit »
Trego 70 mesazhet nė njė faqe tė vetme

Materialet qė gjenden tek Forumi Horizont janė kontribut i vizitorėve. Jeni tė lutur tė mos i kopjoni por ti bėni link adresėn ku ndodhen.